Bodo banke rešile SIJ?

Sašo Švigelj

O trenutnih napetih razmerah v največji slovenski jeklarski skupini in enem večjih slovenskih izvoznikov, v katerem ima država 25-odstotni delež, so se v zadnjih dneh razpisali v Financah, na portalu Necenzurirano in v časniku Večer.

Portal Necenzurirano je poročal, da se konec septembra izteče rok, do katerega bi se moral Sij z bankami dogovoriti za podaljšanje plačila več kot 300-milijonskega dolga, potem ko so že prej izposlovali odlog oz. moratorij. Pri refinanciranju naj bi se zapletalo.

Ena od članic bančnega konzorcija, v katerem sta glavna igralca največji slovenski banki NLB in OTP, se je po informacijah portala tako že umaknila iz pogovorov. Šlo naj bi za Unicredit Banko Slovenija. Druge banke pa naj se ne bi uspele dogovoriti glede vrstnega reda zavarovanj.

Vendar pa so iz Unicredit Banke Slovenije naknadno za STA sporočili, da še naprej aktivno sodelujejo pri reševanju nastalih razmer.

Zahteven, a rešljiv položaj

V bankah pogovorov s Sijem sicer ne komentirajo. Po neuradnih informacijah STA je položaj zahteven, a rešljiv. Banke naj bi najele tudi neodvisnega svetovalca, družbo Ernst&Young, ki je pripravila poročilo o poslovni vzdržnosti skupine. To naj bi pokazalo, da je skupina poslovno vzdržna in da naj bi v 2026 ob pričakovanem izboljšanju makroekonomskega okolja prišel želeni obrat v poslovanju. To naj bi potem tudi bila podlaga, da Sij z bankami v naslednjih tednih sklene dogovor o refinanciranju.

Finance so sicer spomnile, da je Sij že lani nameraval refinancirati dolg, a so nekateri upniki od tega odstopili. Hitra alternativa je bila zato izdaja dodatne obveznice v vrednosti 22 milijonov evrov s sedemodstotno letno obrestno mero. Obveznica zapade konec novembra 2026.

Neto finančni dolg skupine je ob koncu 2024 znašal 256 milijonov, glavnina skupnih finančnih obveznosti, skoraj 294 milijonov evrov, pa je kratkoročna, so izpostavili v Financah.

Sij je v letnem poročilu za lani, kot so omenili na Financah, zapisal, da so nekatere odvisne družbe skupine februarja letos podpisale sporazum z glavnimi bankami upnicami. Sporazum opredeljuje pogoje, pod katerimi se lahko zagotovijo dodatna sredstva za podporo potrebam skupne po obratnem kapitalu.

Povezava podjetij Metal Ravne in Štore Steel?

Pri teh pogajanjih, tako pravijo viri Financ, se zdaj zapleta. Na mizi naj bi bilo več stvari: nujno likvidnostno posojilo za obratni kapital, približno 90-milijonska dokapitalizacija in več možnih različic rešitev za prestrukturiranje oziroma delno razdolžitev.

Prva je po informacijah Financ ta, da bi se povezali podjetji Metal Ravne in Štore Steel, katere največji lastnik je Unior, ki je v velikih poslovnih težavah. Govorilo naj bi se tudi o možnosti, da bi država odkupila del Sijeve proizvodnje, ki je nekdaj nosil ime Sistemska tehnika. Takšna rešitev bi lahko bila del državnih prizadevanj za okrepitev obrambne industrije v Sloveniji.

Borut Živulović / Bobo

Banke naj po pisanju Necenzurirano ne bi omahovale le zaradi višine dolga, ki da je nad vzdržno ravnijo, ampak tudi zaradi poslovnih težav Sija. Te se ob visokih cenah energije in splošnih težavah v evropski jeklarski industriji vlečejo od leta 2022, zdaj jih je poglobila še protekcionistična politika ZDA.

Pri reševanju Sija pa naj bi se zatikalo tudi zaradi večinskega, 72-odstotnega lastnika – podjetja Dilon v lasti Rusa Andreja Zubickega. Ne gre le za vprašanje državljanstva lastnika, ampak tudi dolga Dilona do Sija. Po pisanju portala Necanzurirano Dilon Siju še vedno dolguje več kot 60 milijonov evrov, saj da si je od 2018 izposojal sredstva od družbe za odplačevanje posojil, namenjenih prevzemu Sija v 2007. Po pisanju Financ ima medtem skupina Sij do vseh povezanih oseb za skupaj 64 milijonov evrov terjatev.

V Siju, ki ga vodi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka, so sicer za medije zapisali, da izpolnjujejo vse obveznosti do bank, skladno s sklenjenimi dogovori. Potrdili so, da z bankami ves čas tesno sodelujejo in se pogovarjajo.

Sašo Švigelj

Skupina je sicer lani po konsolidiranih podatkih ustvarila 1,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 5,3 odstotka več kot leto prej. Se je pa ob tem izguba povečala za 146 odstotkov na 46,4 milijona evrov.

Kljub februarskim napovedim vodstva, da bi se letos razmere lahko izboljšale, skupina še vedno beleži padanje naročil. Največje je po pojasnilih družbe za medije pri standardnih jeklih, ki kljub krepitvi segmenta nišnih zahtevnih jekel še vedno predstavljajo glavnino proizvodnje. Pri zahtevnejših jeklih naj bi bilo bolje. Zmogljivosti na zahtevnih programih naj bi bile tako polno zasedene za tri do štiri mesece vnaprej, pri najzahtevnejših in najčistejših jeklih npr. do konca februarja 2026.